Klišblog: 22. april ali Dan Zemlje

Prvič obeležen leta 1970, z današnjim dnem torej mineva 50. Dan Zemlje, zaznamovan predvsem z izzivom podnebnih sprememb.

Trenutne vsem-znane okoliščine nas bolj direktno kot kdajkoli prej usmerjajo k razmišljanju o prihodnosti, a hkrati vračajo k samorefleksiji, razmisleku o vrednotah. S čimer pridejo tudi pozitivne plati – mišljenja globalno, a vračanja k lokalnemu, sezonskemu. Petdeseti Dan Zemlje nas je v večini našel v zavetju domov, a povezane v globalni solidarnosti, ter ponuja izhodišče za razmišljanje in udejanjanje sprememb tudi v odnosu do našega drugega doma – Zemlje. Časi krize nas lahko toliko bolj popeljejo k bistvu, da smo globalno neizbežno medsebojno povezani in soodvisni, ter hkrati učijo, kako pomembna je aktivna vloga vsakega izmed nas. Kar se da prenesti tudi na področje okoljevarstva, kjer se posameznik velikokrat čuti premajhnega, da bi njegova dejanja napravila razliko. Ne rabimo biti vsi Greta, a naša dejanja se odstirajo v okolici in imajo vpliv na ljudi okoli nas, in tako se veriga nadaljuje.

Torej, kaj lahko storiš? Poskušaj svoja dejanja usmerjati k podpiranju lokalnih proizvodov, sezonske hrane, živilom rastlinskega izvora, varčevati pri uporabi elektrike ter vode, uporabljati javni transport, ne po nepotrebnem zamenjevati elektronskih naprav, bojkotirati (ali vsaj zmanjšati) nakupe hitre mode, reciklirati, uporabiti ponovno. Ne nasedaj marketinškim kampanjam zelenega zavajanja, skritim za krilaticami trajnostnega, ekološkega, naravnega, brez podpore v dejstvih. Ter ne pozabi, vsaka majhna sprememba pomeni veliko, ne zasledovanje idealov, ampak v vpeljevanje (navidezno) majhnih sprememb v vsakdanjik. Vse od tega, da morebiti naslednjič pri kupovanju zelenjave uporabiš svojo vrečko, do teka v naravi , kjer hkrati pobiraš smeti, ali nakupa v trgovini ponovne uporabe, če naštejem le nekaj izmed možnosti.

Ter nazadnje, nikoli ni prepozno za širitev obzorja o okoljevarstvenih tematikah, prek raznih dokumentarcev (npr. Cena plastike), člankov, TedTalkov, blogov, na splošno sledenju oseb, ki prek socialnih medijev ozaveščajo o izzivih, vezanih na podnebje. Socialna omrežja so lahko odličen kanal informiranja, lovljenja navdiha, povezovanja s so-mislečimi; v trenutnih okoliščinah, ko celotna naša komunikacija z zunanjim okoljem poteka prek spleta, je še toliko pomembneje, da ozavestimo, katerim vsebinam sledimo, saj s tem kreiramo svojo resničnost. Naj bo ekologija povezana tudi s kreativnostjo, ter samozavednostjo, v odmiku od potrošniške naravnanosti.

»Ne potrebujemo peščice ljudi, ki bi bili popolnoma trajnostni, potrebujemo milijone ljudi, ki to počnejo nepopolno.« – A. M. Bonneau

Če si vztrajal/a do konca, najprej  – hvala za prebrano, 🙂 ne glede na to ali bereš zapis 22. aprila, ali pozneje, vabljen/a da se udeležiš virtualne akcije pobiranja smeti, podrobnejše informacije najdeš tukaj, pri čemer bomo posebno veseli v dogodek pripetih prej-potem fotografij.

E.V.