V času karantene smo se odločili, da bomo še naprej spodbujali študentsko delo, in projekte prilagodili razmeram. Domislili smo se, da bi Kliše imel čisto svoj blog, kjer bi delili svoje izkušnje, znanje in poglede na različne plati življenja, blog, ki bi nas povezoval in odkrival naše skrite talente. Prispevke z različnih področij bomo prispevali aktivisti Kliše kluba, lahko pa blog soustvarjate tudi vi, bralci. Naslednji zapis pa je spodbudilo preživljanje časa v enomesečni karanteni, ki ga objavljamo kot prvi prispevek Klišbloga.
Poplava informacij. Z vseh strani me mediji bombardijo o situaciji, ki se spreminja iz dneva v dan. Vsak dan ob 19.00 sedem pred TV-ekran, in napeto čakam, kdaj bomo zagledali novico, da je karantena končana, COVID19 premagan in da se življenje vrača na ustaljene tirnice. Preganjam dolgčas pred zasloni, na sprehodih s psom in z domačimi opravili.
In prvič v življenju se zavem, koliko mi pomeni skupnost. Pogovori, objemi, pogledi. Kretnje in izrazi na obrazu. Želim te gledati, kako se smeješ, želim slišati ton tvojega glasu, nočem te zamuditi, izpustiti. Lasje so mi zrasli, a tega ne vidiš. Vsak dan hodim, srečnejša sem. Nekaj v meni se je spremenilo. Še zmeraj sem lena, muhasta in razvajena, a me je streznilo. Človeštvo se obnaša, kot da je višek stvarstva, bogovi, ki kraljujejo planetu, potem pa nas prestraši nekaj tako majhnega, da ga niti videti ne moremo. In temu podredimo življenje.
Mislim, da je v tem času pomemben uvid, kako krhki smo, kako ranljivi, in tako zelo smrtni. Strah nas je pozabe, izgubljenosti v množici enakih, zamuditi življenje, ki je baje naše, ki mora biti edinstveno, pustolovsko, polno skritih užitkov in romanc, osupljivih zgodb in srečanj. In sedaj ne moremo ven iz hiše…ustvarjat svoje zgodbe.
Zato smo ustvarili klišejev blog, kjer je prostor za vse. Za vse neizrečene misli, za vse pogovore, za katere nisi našel sogovorca, za objeme in hrepenenja, izlita na papir, za obujanje spominov, za načrte, deljenje znanj, ki jih imamo vsak na svojem področju, razmišljanje in razglabljanje, za kuharske recepte (ker smo že siti ene in iste hrane), in za skriti talent, da ponudimo soljudem delček svoje poti, ki ostane ujeta v času, ujeta na papir. Pozivamo mlade k soustvarjanju, k izmenjavi znanja, ki ga nosimo v sebi ali pa le k preganjanju dolgčasa. Cilj bloga je, da te prispevki nasmejejo, zbudijo v tebi občutek povezanosti, ali pa spodbujajo, da o stvareh razmišljaš in si ustvariš mnenje.
Ker včasih vidiš stvari bolje, ko se čas ustavi.
Vsi, ki bi želeli prispevati k blogu , lahko pišete na Klišejev mail;klub.klise@gmail.com, ali pa nas kontaktirate preko naše FB strani; https://www.facebook.com/klise.klub/. Veseli bomo čisto vsakega prispevka, tema pa je poljubna, objavljeni pa bodo na našo spletno stran in na FB.
P.S. Z blogom bomo nadaljevali tudi po koncu karantene!
Ostanite zdravi!
Z.Z.