16.2 C
Litija
25/05/2022

Strategija za mlade Občine Litija v pripravi tudi s pomočjo Klišeja

Letos poteka intenzivna priprava občinskega dokumenta Strategije za mlade, ki temelji na realnih potrebah mladih, ki jih ugotavljamo s pomočjo ankete, delavnic z mladimi in organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi, plakati po mestu itd. Kar dve iz šestčlanske komisije sta predstavnici Klišeja, ki zaradi aktivnosti v lokalnem študentskem klubu zagotavljata pomembno zagovorništvo interesa študentov in študentk, dijakov in dijakinj in mladih.

V letu 2021 so v občini Litija sprejeli odlok o mladini, ki predvideva tudi sprejem t. i. Strategije za mlade. V namen kvalitetne izdelave strategije se je, kot posvetovalno telo župana, v mesecu septembru oblikovala Komisija za mlade, ki koordinira proces izdelave in sprejema omenjenega dokumenta.

Komisijo sestavljajo predstavniki mladinskih organizacij, občine, občinskega sveta in zainteresirane javnosti. V komisiji sta kar dve predstavnici Klišeja: Danijela Sitar, podpredsednica komisije, bivša predsednica Kluba litijskih in šmarskih študentov in Ema Vavtar, sedanja predsednica. Ostali člani so: predsednik komisije Aljaž Zupan, Tjaša Vidergar, Ivan Matijevič in Kaja Mlakar Agrež. Komisija je imenovana za čas mandata župana.

Več o poteku dela si lahko prebereš na občinski spletni strani: https://www.litija.si/objava/631632


Dodaj svoje mnenje tudi ti! Kako?
Preko anketnega vprašalnika. Odgovore zbiramo do srede, 25. maja 2022 (dosegljiv je na naslovu https://bit.ly/3FmowEG).
Delavnice oz. posveti z mladimi, ki bodo organizirani v torek 24. maja ob 18.00 v KRESNICAH, v sredo, 25. maja ob 18.00 na občini LITIJA in v petek 27. maja ob 19.00 na DOLAH.

Spoznaj metodo – trening mladinskih delavcev na Arubi

Maj 2022: Učimo se celo življenje, vsi, ki se ukvarjamo z mladinskim delom, pa vemo, da se slej ko prej spoprijemamo tudi z metodami neformalnega učenja. Za kaj gre, kakšne so, kako jih implementirati v svoje delo? Vse to so vprašanja, na katera iščemo odgovore na treningu za mladinske delavce na Arubi. Poleg aktivistk Klišeja, ki predstavljamo Slovenijo, se v iskanju novih metod družimo z mladinskimi delavci iz Sint Maartena (Caribbean Education and Culture found), Anguille (Abba’s house), Severne Makedonije (Assoc. For democratic initiatives), Hrvaške (Drone), Srbije (Center for culture and education) in domačini, Arubčani (CEDE Aruba).

Udeleženci treninga spoznaj metodo (meet the method)

Z udeleženci spoznavamo neformalno učenje, izmenjujemo dobre prakse, delimo, kako je mladinsko delo urejeno v različnih državah in kaj vse je potrebno še postoriti na tem področju. Mreženje pa mogoče prinese še kakšno aktivnost Karibskem otočju.

Urnik treninga spoznaj metodo (meet the method)

Te zanima sodelovanje v mednarodnih projektih? Pridruži se Klišeju!

Strategija za mlade Občine Litija

Občina Litija je pristopila k izdelavi Strategije za mlade. Potrebujejo sodelovanje mladih (med 15 in 29 letom), ki živijo v Občini Litija. Z anketnim vprašalnikom želijo spoznati, kako doživljate občino Litija, možnosti in priložnosti, ki vam jih ponuja in težave, s katerimi se srečujete.

Vaši odgovori bodo v veliko pomoč, zato vas prosimo, da na vprašanja odgovorite premišljeno, samostojno in iskreno. Vprašalnik je anonimen, zbrani podatki pa bodo namenjeni izključno pripravi strategije, ki bo javno dostopna in objavljena na strani Občine Litije.

Vprašalnikhttps://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSebfJaI_DReY5dK2azwJA5nBAHjMetMRXh_phErYJp9Y7rslw/viewform

Odgovore in odzive na anketni vprašalnik zbirajo do petka, 15. maja 2022.

KlišAID delavnica – Glavo gor!

V sklopu projekta KlišAID – skoči na Kliše po moč nudimo brezplačne psihosocialne posvete. Ker je poleg strokovne pomoči, ko je le-ta potrebna, pomembna tudi preventivna skrb za mentalno zdravje, načrtujemo tudi 1 delavnico mesečno, na temo mentalnega zdravja, njegovega izboljšanja in detabuiziranja teme. Del preventive pa je tudi zdrava samopodoba, samozavest in samospoštovanje. V sredo, 23.3., smo se srečali na Zoomu, na delavnici »Glavo gor!«, ki jo je vodila študentka psihosocialne pomoči, Kaja Koražija.

Na delavnici smo izvedeli, kaj predstavljajo pojmi samopodoba, samozavest in samospoštovanje in pomen le-teh za naše duševno zdravje. Delili smo svoje izkušnje in spoznali nekaj krepitvenih tehnik. Pogovor pa je tekel tudi o tem, kako se tej trije pojmi med seboj prepletajo  – ali je oseba lahko zelo samozavestna, ob enem pa ima zelo nizko samopodobo? Kaj pa dobro samospoštovanje in nizko samozavest?

Spremljajte naš Facebook profil za informacije o vseh nadaljnjih aktivnostih projekta KlišAID https://www.facebook.com/klise.klub/

Projekt KlišAID je financiran s strani programa Evropska Solidarnostna Enota, sofinanciran s strani Evropske Unije.

Letni občni zbor 2022

V soboto, 5. 3. 2022, smo se na sedežu kluba zbrali na Letnem občnem zboru. Spomnili smo se dogodkov in projektov preteklega leta ter skupaj pregledali načrte za prihodnost. V naslednjem letu se nam na dogodkih pridruži tudi ti, še bolj pa bomo veseli, če boš predlagal kar svojega!

Foto: Anže Malis

Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov in projektov 2022

Mladinski center Litija in Klub litijskih in šmarskih študentov (KLIŠE) objavljata javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v letu 2022. Preveri besedilo razpisa in si prenesi vlogo za razpis.

Namen razpisa je spodbuditi aktivno participacijo mladih, omogočiti kakovostnejše mladinsko delo in podpreti izvedbo programov/projektov, ki jih izvajajo mladi in zajemajo tiste vsebinske aktivnosti, ki mlade usposabljajo za aktivno družbeno delovanje ter prispevajo k osebnemu razvoju ustvarjalnih posameznikov in celotnega mladinskega dela.

Prijave na javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov/projektov v letu 2022 morajo biti oddane do petka, 1. 4. 2022, na naslednje načine:

– osebno v pisarni Mladinskega centra Litija do 12.00,

– po pošti, kot ustrezna opremljena priporočena pošiljka, vključno do 1. 4. 2022 (velja datum poštnega žiga) na naslov Mladinski center Litija, Ponoviška cesta 12, 1270 Litija,

– preko elektronske pošte na naslov razpis.mcklise20@gmail.com, z datumom poslanega sporočila 1. 4. 2022.

Informacije in podporo pri pripravi razpisne dokumentacije lahko zainteresirani dobijo na elektronskem naslovu razpis.mcklise20@gmail.com (prav tako tudi na info@mclitija.si ali klub.klise@gmail.com).

Logotipe razpisovalcev dobiš tukaj (MC) in tukaj (KLIŠE). Poleg logotipov, morajo nosilci mladinskih projektov/programov, ki bodo izbrani s strani razpisne komisije, pri promociji in predstavitvah projekta/programa uporabiti tudi pripis »Program/projekt je sofinanciran s strani Mladinskega centra Litija in Kluba litijskih in šmarskih študentov Litija«.

Barvni žreb

Na Prešernov dan, 8. februarja 2022, smo ustvarjali že na tretjem slikarskem večeru. Preden smo začeli, je žreb določil s katerimi tremi barvami bo posamezen udeleženec naslikal poljuben motiv. Večer je vodila dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, končani izdelki pa so razstavljeni v Klišejevi izložbi. Tudi za naslednje umetniške večere že zbiramo sveže ideje, spremljaj nas za več informacij!

Foto: Anže Malis

Triglavske strmine v počastitev spomina na sokrajana Metoda Badjura

28. 1. 2022 smo v Muzeju Litija počastili obletnico smrti Litijana, slovenskega filmskega umetnika Metoda Badjura na dogodku Dekle in gora − vsaka na svojo stran vleče! Pogostili so nas gostje: Vid Tilia, Tomaž Groboljšek in Martin Badjura, poleg ogleda filma pa smo izvedeli še več o življenjskem delu Metoda Badjura in o tem, kako se je izoblikoval veliki simbol slovenstva – Triglav.

Za uvod je Marija Sirk orisala kulturno-zgodovinski kontekst Badjurovega ustvarjanja in poudarila pomen njegovega dela. Vid Tilia, zgodovinar, geograf in alpinist, je prevzel štafeto in strokovno pojasnil, kako je zgodovina gorništva, alpinizma, zgodovinskih dob in premikov delovala na dojemanje Triglava kot našega največjega simbola slovenstva. Nato je sledil ogled gorniškega filma Triglavske strmine, po njem pa je par besed o svojih življenjskih izkušnjah alpinizma podal Tomaž Groboljšek, aktivni član alpinistične sekcije, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Litija. 

Hvala Mariji, Vidu, Tomažu, Tini in Mestemu muzeju Litija, hvala Martinu Badjuri in seveda vsem, ki ste dogodek podprli z obiskom.

Ali veste? Ob nastanku je bil 35 milimetrski film dolg 2250 metrov. Leta 1963 je Milka Badjura (Metodova žena) iz ohranjenega materiala zmontirala ozvočeno verzijo filma, v katerem je mednapise iz prvotne različice nemega filma nadomestil komentator. Sestavljena različica je po zaključku merila 1379 metrov. Mi pa smo si ogledali kar digitalizirano verzijo.

Foto: Anže Malis

Litijanova nagrada za življenjsko delo

Metod Badjura (1896-1971) je Litijan po očetu Hinku, litijskemu krojaču, in materi Mariji, likarici. Še dandanes je na Valvazorjevem trgu na Badjurovi hiši spominska plošča v čast Metodu in njegovemu bratu Rudolfu. Z globokim spoštovanjem sta omenjena še Hinko in Marija, ki sta, čeprav nista znana celi Sloveniji tako kot njuna sinova, nedvomno ostala v spominu mesteca, kot je bila tedanja Litija. Ganjena in prepričana v dosežke obrtniške družine Badjurovih je Litija zabeležila življenja »nepomembnih« Hinka in Marije tako kot uspehe Metoda, začetnika slovenske kinematografije, in Rudolfa, smučarja in prvega slovenskega pisca turističnih in planinskih vodnikov, po kateremu je poimenovana Badjurova krožna pot.

Metodova življenjska pot je prepletena z epizodami slovenske zgodovine, ki še vedno odmevajo v naši zavesti. Študiral je na Dunaju, diplomiral v Leipzigu ‒ kjer je kot marsikateri Slovenec okusil sadove sveta, ki jih je nemudova in z velikim veseljem prinesel s seboj v Ljubljano. Da bi lahko financiral strast do filma, s katero ga je navdahnil študij, je odprl klišarno Jugografika in  začel poučevati na novoustanovljeni šoli, ki se danes imenuje Srednja medijska in grafična šola Ljubljana. Žalostno je, da je izginil iz spomine te šole, saj je bil eden izmed redkih, ki so v tistem trenutku lahko ponudili znanje o fotografiji in metodiki grafičnih postopkov. »Vsi, ki bi se ga lahko spominjali, so že zdavnaj izginili« ‒ so besede zaposlenega na šoli.

V dvajsetih letih v Sloveniji še ni bilo profesionalne filmske produkcije, ki bi lahko beležila nacionalni karakter slovenstva v trenutku med vojnama. Zato je tem bolj pomembno Badjurovo podjetje Sava film, ki ga je Metod ustanovil z ženo, genijalno Milko Badjura. Metodovo delovanje bi z današnje perspektive lahko obravnavali z dveh vidikov. Za bolj profesionalne instance je Metod igral vlogo snemalca in direktorja fotografije. Samo tisto, kar je on hotel videti na platnu, lahko danes vidimo tudi mi. Kot ljubitelj filma pa je snemal najrazličnejše situacije. Alja Ljubić je v oceni Nemaničevega inventarja Filmi Metoda in Milke Badjure leta 1994, se pravi eno leto pred stotim rojstnim dnevom filma kot takšnega, napisala, da je tisto, kar sta »videla« zakonca Badjura, portret živahne in borbene Slovenije:

»Morda bi se ob zabeleženih številnih in raznovrstnih prireditvah, ki so jih prirejali naši predniki, od običajnih narodnih veselic, raznovrstnih narodnih običajev, revij narodnih noš do športnih tekmovanj z mednarodno udeležbo, iznajdljivih bloških smučarjev, lepotnih tekmovanj v mnogih slovenskih krajih, čitalnic ter razvitega družabnega in športnega življenja v mestih ipd., podkrepila, okrnila ali smelo zavrgla klišejska podoba o Slovencih kot rojenih pesimistih s kompleksom manjvrednosti« ‒ je pisala Ljubićeva.

Ob prihodu druge svetovne vojne se je marsikateri poskus razvijati filmsko zgodovino Slovenije prekinil za zmeraj. To ne velja v primeru metoda Badjure, ki je svoje filmarjenje samo začasno ustavil. Takrat se je bilo treba boriti in sta Metod in Milka ponudila svojo klišarno Osvobodilni fronti. Protifašistično gibanje je lahko pri Badjurovih izdelovalo dokumente, živilske nakaznice in druge tiskovine. Prvi film, ki ga je Badjura posnel po drugi svetovni vojni, je Ljubljana pozdravlja osvoboditelje iz leta 1945.

Leta 1984 piše Stanko Tarman, da »[o]dlično posneta vrsta zimsko-turističnih in športnih filmov uvršča Metoda v sam vrh imen evropske in svetovne kinematografije«. Tarman je tudi zbral ocene Badjurovega dela. Izbrskal je slovensko izseljensko glasilo Enakopravnost iz Clevelanda, kjer je objavljena naslednja kritika, kot jo navaja Tarman: »Prepričani smo, da je bil Badjura edini sposoben izdelati film, kot je ‘Triglavske strmine’, pošteno, dovršeno in logično […]  Uspel je tudi zato, ker je črpal iz ljudi, je med ljudmi, ki jih prikazuje, živel in poznal njih tegobe ter radosti. Ali je še kdo na Slovenskem prikazal tako poetično življenje v planinah, kot je to storil Badjura?«

Za svoje delo je Badjura prejel več nagrad, a je morda najbolj zgovorno to, da se najvišja slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture imenuje Badjurova nagrada za življenjsko delo.

»Dekle in gora ‒ vsaka na svojo stran vleče!«

Človek, ki svetuje prijatelju, naj si gre ogledat dober film, ima noge, težke kot cent. Gre za veliko dilemo ‒ morda je treba poudariti lepoto filma, v katero se gledalec kar potopi, morda pa vsebino, ki je dramatična v tolikšni meri, v kolikšni je zabavno naivna. Ljubitelji filma si namreč oboževani film pogosto poiščejo in najdejo spontano in nemalokrat nepričakovano. Zato je prepričevanje, naj si poglejo nek film, ki ni do njih »priplaval« naravno, večkrat težko delo. Opisano oviro je vendar treba preseči v primeru filmov kinematografa Metoda Badjure, Litijana. Letos je 50. obletnica njegove smrti.

Kar začnimo nemogočo misijo: film Triglavske strmine, drugi slovenski celovečerec, je nastal pred kamero Metoda Badjure, Litijana in začetnika slovenske kinematografije. To je po vrsti šele drugi razlog, zakaj je treba pogledati zgodbo o ljubezni in Triglavu. Prvi razlog je ta, da je film odličen. Prvotno nemi film so prvič predvajali na Ljubljanskem dvoru leta 1932, a je verzija, ki je na voljo danes, ustvarjena iz ohranjenih fragmentov, ki jih je v končno obliko, z zvočnim ozadjem, oblikovala žena Metoda Badjure, genijalna Milka Badjura, leta 1963. Ko si boste ogledali film na dogodku v Mestnem muzeju Litija 28. januarja, bodite pozorni na zvočno ozadje, na glasbo, katere takti čudovito spremljajo korake igralcev.

V Triglavskih strminah gre za Miho, kmečkega fanta, ki povabi zaročenko Minko na vaški ples. Prijatelji pa ga povabijo na plezanje in se s tem začne čudovito preprost zaplet. “Dekle in gora ‒ vsaka na svojo stran vleče!” ‒ pravi glas v ozadju. Sledijo konfliktni, a vsekakor nežni prizori Triglava, katerega strmine spremlja glasba, ki opominja gledalca na nenehno nevarnost pred smrtjo in prizori Minke in njene družbe, ki prehodijo pot do Triglava v iskanju neubogljivega  Mihe. Kaj se zgodi, ko se Miha in Minka končno srečata?

Da razčistimo še eno dilemo. Ali je pomembno to, da je bil Litijan ravno direktor fotografije, ali ni to nek obskuren in nebistven poklic v primerjavi z režiserjem, za katerega vemo, da je mali bog? Seveda je pomembno. Končno filmsko obliko oblikujejo direktorji fotografije, režiserji podajajo namige, kako naj približno izgleda kader. Se pravi, ko se izgubljamo v veličastnih prizorih Triglavskih strmin, je tisto, kar vidimo, vizija direktorja fotografije, medtem ko je premikanje kamere odločitev režiserja.

Triglavske strmine ni zgolj nujno filmsko izobraževanje o dosežkih pomembnih Litijanov, ampak je tudi veliko, veliko več. Sleherni gledalec Triglavskih strmin se bo znašel v položaju filmskega kritika, ki opravlja nehvaležen posel vabila k ogledu filma, ko bo enkrat priča čisti Mihovi ljubezni do Triglava. Kot pravi sam Miha, tudi gora ima svojo moč in pravico.

Avtorica: Marija Sirk