10.6 C
Litija
12/04/2021

Danes naš Kliše praznuje 24 let delovanja


Ob čestitki sem želela priložiti kako lepo fotografijo naše vitrine, naših prostorov na Valvazorjevem trgu 8, ampak sem se ustavila. Kliše ni samo prostor. A ti prostori več ali manj že eno leto samevajo ali le delno opravljajo svojo funkcijo. Že kar s sentimentalnostjo se spominjam žvrgolenja glasov na Klišeju, ideje, ki so letele sem ter tja, kako se nas je po 20 ljudi natlačilo v našo mini sejno sobo in z zanimanjem poslušalo predavanje ali potopis. Kako smo se dobili na mesečni seji z obveznimi picami iz Sončka in snovali ideje, ki bodo rešile, če ne sveta, vsaj Litijo.


Fotografija je posneta na mednarodni mladinski izmenjavi Ecodaily!, ki jo je Kliše organiziral v Litiji leta 2019, v naši mini sejni sobi je več kot 20 ljudi, danes nepredstavljivo. Foto Anže Malis.


Vse to nam je bilo mladim s korona virusom odvzeto. Pa ne samo Kliše. Vsa mladinska dejavnost, zabava, kultura, šport, družba. Celo šola ne celotni izobraževalni vertikali. Glede na to, da so točno te dejavnosti na vladnih ukrepih vedno na zadnjem mestu pri sproščanju, ali pa jih sploh ni, kakor da ne bi nikdar obstajale, to veliko pove o odnosu družbe do mladih.
Fajtamo na zoomu. Tako kot vsi. Kliše niso prostori, Kliše smo študentje in študentke. Ampak motivacija upada, energija usiha. Tako kot vsem. In je vse bolj jasno, da Kliše je tudi prostor, fizičen prostor.


Menim, da je zdaj res vsem jasno, da je virus nevaren, da so ukrepi nujno potrebni. A so nevarni tudi nepremišljeni ukrepi. Skrajni čas je, da se naučimo živeti z virusom, virus ni več »novi«, pač pa star znanec in na tehtnico z njim se počasi plazi materialno preživetje proti bolezni, fizična bolezen proti duševni bolezni, bolezen proti izobrazbi, ki bo določala prihodnost. Življenje samo. Zato ponovni poziv: odprite šole, odprite univerze, odprite kulturo, odprite šport … še preden bo prepozno.


Kliše, tebi pa vse najboljše. V upanju, da boš videl boljše čase.
Danijela Sitar, predsednica Klišeja

Macedonian language workshops

For the month of March three Wednesdays in a row I, Elena, an ESC volunteer coming from Macedonia, currently working on a project in Slovenska Filantropija in Maribor offices, did a language course in Macedonian for the KLIŠE members.

In order for you to start reading in Macedonian you need to learn the cyrillic alphabet. The kliše members proved that it is not very difficult and can be confusing with several letters, but the good thing is once you know the alphabet you actually know how to read everything in macedonian.

During the course we saw how similar our languages are and it’s very easy to be understood whenever you are in Slovenia or Macedonia. We did some basic intro into the language and mostly laughed about the mistakes I still make while trying to speak slovenian thanks to the false friends our languages have. False friends are words in different languages that look or sound similar, but differ significantly in meaning.

For the last lesson I prepared a presentation for Macedonia in the aspect of interesting facts, pop culture, literature, movies, music…in an attempt to bring Macedonia even closer. I told them about the places they have to visit when they go south and actually I’m waiting for them to show them around.

Until next time,
Elena

Študentje s pomočjo mnogih društev in donatorjev napletli čudovito dobrodelno zgodbo za oskrbovance Doma Tisje

V Klubu litijskih in šmarskih študentov smo spletli medgeneracijsko, meddruštveno, medkrajevno in srčnosti polno dobrodelno zgodbo. S pomočjo donatorjev smo preko dobrodelne licitacije kar 150 pletenih izdelkov zbrali 1294 €. Sredstva bodo namenjena oskrbovancem Doma Tisje, ki si težje plačujejo oskrbo.

Predaja zbranih sredstev in nelicitiranih pletenin Domu Tisje.

V letošnjem letu smo Klišejevci izvedli že tretjo zaporedno štrikalnico, tokrat v malo drugačni preobrazbi. Klišejeva štrikalnica je projekt medgeneracijskega sodelovanja in prenosa znanja, ki smo ga prvič izvedli januarja 2019 z varovanci Doma Tisje. Zaradi dobrega odziva, smo delavnico ponovili tudi v letu 2020, ko smo se januarja zopet odpravili k njim na obisk, kjer so nas varovanke naučile novih pletilskih trikov.
V letošnjem letu pa obisk Doma Tisje žal ni bil mogoč, zato smo se odločili našo štrikalnico preleviti v dobrodelno akcijo, izkupiček katere je namenjen prav varovancem Doma Tisje, v zahvalo za prejšnji leti. Poskrbeli smo za rdečo nit projekta – medgeneracijsko povezovanje in predajanje znanja o ročnih spretnostih, zato smo k sodelovanju povabili Univerzo za tretjo življenjsko obdobje Litija ter Šmartno, ki pa je glas razširila med številna druga društva v regiji, s katerimi smo sodelovali v tem srčnem projektu. Mednje spadajo: Društvo upokojencev Litija, Društvo upokojencev Hrastnik, Svet za medgeneracijsko sodelovanje občine Litija, Krajevna organizacija RK Sava, KS Gabrovka in Rokodelski center Moravče.
Poleg sodelovanja z društvi smo v našo dobrodelno štrikalnico povabili tudi nadobudne posameznike, ki so na domov prejeli paket »naredi sam«. Paketi so vsebovali volno in pletilke, za katere je poskrbela Stara šola Litija, trgovina iz druge roke, saj smo v projekt želeli vključiti tudi trajnosti razvoj in ponovno uporabo predmetov ter materiala. Da dober glas seže v deveto vas, so nam potrdili udeleženci, saj so se na štrikalnico prijavili srčni pletilci in pletilke širom Slovenije: od Jelšan, Ljubljane, Polšnika, Litije, Save, Šmartnega pri Litiji, Gabrovke, Krke, Uršnih Sel, Brežic pa vse do Maribora.
Svoje izdelke so nam tako društva kot posamezniki poslali nazaj, mi pa smo jih objavili na naši Facebook strani v obliki dobrodelne licitacije. S pomočjo pridnih rok in srčnih ljudi smo zbrali kar 150 ročno pletenih in kvačkanih izdelkov od šalov, rokavic, nogavic, copatov, trakov za ušesa in kap za vse generacije, igračk ter nekaj ogrlic, pulover, brezrokavnik ter par kuhinjskih prijemalk.

Levo: predsednica Milena Dimec iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Litija-Šmartno. Desno: gospa Brigita Rozina, izkušena pletilka, ki nam je pomagala pri izvedbi licitacij.

Licitacija je trajala 14 dni, zlicitiralo pa se je 73 izdelkov. Izkupiček licitacij pa je tako kot številčna udeležba na projektu, presegel vsa naša pričakovanja. Skupaj smo zbrali kar 1294 €, ki smo jih podarili Domu Tisje za plačilo oskrbe varovancem, ki si jo sami težko privoščijo ter za nakup opreme, ki je nujno potrebna za izvajanje terapij. Od nelicitiranih pletenin bodo izdelki za dojenčke vključeni v nov dobrodelni projekt za študentske družine, ostale izdelke pa smo poleg izkupička podarili Domu Tisje, ki jih bo razdelil med svoje varovance.
Naš projekt je tako zaključen, ob tej priložnosti pa bi se želeli zahvaliti vsem društvom in posameznikom, ki ste sodelovali v naši dobrodelni štrikalnici. Posebna zahvala za medgeneracijsko sodelovanje gre gospe Mileni Dimec in gospodu Karlu Lemutu ter Brigiti Rozina, ki nam je pomagala na vsakem koraku naših licitacij. Prav tako hvala bivšima predsednikoma Klišeja, ki sta prav tako podprla licitacijo: Ernestu Mrzelu in Aljažu Zupanu. Za konec pa se želimo zahvaliti še Rdečemu Križu Litija, ki nam je pomagal pri zbiranju donacij.

Veliko vas je, ki ste dokazali, da se skupaj da naredi več, zato vsem skupaj hvala, da ste z nami pletli to čudovito zgodbo.

Zgodbarjenje #2 – prostovoljstvo na Madeiri

V sredo, 3. 3. 2021 smo se v večernih urah srečali na Zoom-u, v drugi ediciji projekta Zgodbarjenje (ang. storytelling). Tokrat je z  nami zgodbarila Erika, ki je predstavila svoje doživljanje dolgoročnega Erasmus+ prostovoljstva na Portugalskem otoku večne pomladi -Madeiri.

Naslovna stran powerpoint predstavitve Zgodbarjenje #2

Zgodbarjenje je namenjeno temu, da iz tebe izvabi občutke, te popelje v zgodbe o različnih krajih, ljudeh.. Na način, da tudi ti s svojimi predstavami soustvarjaš, kreiraš doživetje, zato se ti slednje tudi bolj vtisne v spomin.

Kratek povzetek srečanja za vse tiste, ki se le-tega niste mogli udeležiti:

z organizacijo Teatro Metaphora je se prvič »srečala« v decembru 2018, ko se je v duhu pustolovščine odločila, da se bo udeležila Mednarodne kavarne, delavnice predstavitve Erasmus+ programa v prostorih Mladinskega centra Trbovlje. Dva meseca kasneje je na Brniku prvič v življenju sedla na letalo, ob pristanku na Madeiri pa jo je na letališču že čakal ustanovitelj organizacije Teatro Metaphora, ki jo je odpeljal proti mojem novem domu – tihem ribiškem mestecu Câmara de Lobos. 

Projekt, na katerem je prostovoljila se je nanašal na najevčji otroški kulturno-umetniški festival, Festa de São Pedro (festival svetega Petra), na katerem Metaphora sodeluje že od svojega začetka, od leta 2009. Člani in prostovoljci Metaphore v lokalnih gostilnah dnevno pobirajo pločevike, jih operejo, jim odrežejo zgornji del in dno ter jih izravnajo- ta postopek priprave je le prvi korak na poti ustvarjanja umetnin iz odpadkov – 2D slik v velikosti oken in vrat.

*Klik* na sliko vas bo popeljal na FB album Teatra Metaphore, kjer so objavljene vse umetnine, ki so jih prostovoljci izdelali v času Erikinega prostovoljenja.

Poleg ustvarjanja tovrstnih umetnin so izdelali še luči iz steklenic in platišči starih, odsluženih koles, katere so prav tako razstavili na ulici tik pred začetkom festivala. Vse umetnine pa potem krasijo ulice do naslednjega leta, ko pred odvrženjem na smetišče rešijo nove predmete, dosedanje umetnine pa uporabljajo za najrazličnejše razstave ne le v lokalnem okolju ampak po celotni Evropi.

Primer: v preteklih letih so luči ustvarili iz odsluženih pralnih strojev. Video si lahko ogledate tukaj.
Kratek video o projektu Fragile 2018, na katerem je prostovoljila Erika je na voljo tukaj.
Tukaj pa si lahko ogledate še video, o izdelovanju podobnih umetnin in pločevink.

Delavnica je del aktivnosti projekta Litijski inkubator za skupnost in trajnost #LIST, katerega financira Ministrstvo za javno upravo.

Javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov in projektov 2021

Mladinski center Litija in Klub litijskih in šmarskih študentov (KLIŠE) objavljata javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v letu 2021. Preveri besedilo razpisa in si prenesi vlogo za razpis.

Namen razpisa je spodbuditi aktivno participacijo mladih, omogočiti kakovostnejše mladinsko delo in podpreti izvedbo programov/projektov, ki jih izvajajo mladi in zajemajo tiste vsebinske aktivnosti, ki mlade usposabljajo za aktivno družbeno delovanje ter prispevajo k osebnemu razvoju ustvarjalnih posameznikov in celotnega mladinskega dela.

Prijave na javni razpis za sofinanciranje mladinskih programov/projektov v letu 2021 morajo biti oddane do četrtka, 8. 4. 2021, na naslednje načine:

– osebno v pisarni Mladinskega centra Litija do 12.00,

– po pošti, kot ustrezna opremljena priporočena pošiljka, vključno do 8. 4. 2021 (velja datum poštnega žiga) na naslov Mladinski center Litija, Ponoviška cesta 12, 1270 Litija,

– preko elektronske pošte na naslov razpis.mcklise20@gmail.com, z datumom poslanega sporočila 8. 4. 2021.

Informacije in podporo pri pripravi razpisne dokumentacije lahko zainteresirani dobijo na elektronskem naslovu razpis.mcklise20@gmail.com (prav tako tudi na info@mclitija.si ali klub.klise@gmail.com). Za potencialne prijavitelje bo organizirana tudi online informativna delavnica, in sicer v četrtek, 25. 3. 2020 ob 18:00. Na delavnico se je potrebno prijaviti najkasneje do 24. 3. 2021 do 12.00 na elektronski naslov razpis.mcklise20@gmail.com. Povezava na delavnico bo dostopna na spletnih straneh partnerjev, ali pa jo prejmete preko e-maila s prijavo na razpis.mcklise20@gmail.com.

Logotipe razpisovalcev dobiš tukaj (MC) in tukaj (KLIŠE). Poleg logotipov, morajo nosilci mladinskih projektov/programov, ki bodo izbrani s strani razpisne komisije, pri promociji in predstavitvah projekta/programa uporabiti tudi pripis »Program/projekt je sofinanciran s strani Mladinskega centra Litija in Kluba litijskih in šmarskih študentov Litija«.

Besedilo razpisa 2021

Vloga za razpis MC Kliše 2021

Klišblog: Neustrašna Alma M. Karlin

8. marec je eden izmed 365 dni v letu, ki ga obeležujemo kot poseben dan. Kljub temu mislim, da je obeleževanje dneva žena postal le še en »praznik«, ki je dobil napačen pomen. Ta dan pogosto obeležujemo na način, da ženskam poklonimo cvetje (s čimer ni nič narobe), hkrati pa pozabljamo na simbolni pomen. Ženske v zgodovini predstavljajo pomembno polovico družbe, ki je vsekakor enako pomembna kakor druga. Razmislek o prispevku žensk naši civilizaciji zato ni odveč. Celotno zgodovino so ženske »preživele« v senci moških. Gibanja za pravice žensk pa so v družbi prisotne od 19. stoletja, torej dokaj pozno. Namen prispevka ni komentiranje družbenih gibanj, ki so doprinesle k enakopravnosti ženskega spola, temveč s primerom predstaviti žensko, ki je stopila iz povprečja in s svojimi dejanji dokazala, da so ženske popolnoma enakovredne in, da nikakor niso dolžne čakati v senci moških.

Alma M. Karlin se je rodila leta 1889 v Celju, takratnemu delu države Avstro-Ogrske. Ta čas ženskam ni bil v prid. Večina političnega in družbenega življenja je bila namreč v primatu moških. Redke ženske so stopile iz povprečja in se pri raziskovanju ter na splošno družbenem angažiranju pridružile moškim. Čeprav se številne ženske v zgodovini pojavljajo kot uspešne, so njihov uspeh mnogokrat pripisovali moškim. Alma Karlin se je rodila kot edini otrok v malomeščanski družini, mami učiteljici in očetu oficirju avstrijske vojske. Že kot mlada je izkazovala posebno zanimanje za znanje in svet. Kot je značilno za tisti čas ženske niso bile deležne visoke izobrazbe, posledično niso zastopale pomembnih položajev (seveda obstajajo izjeme).

Almo je malomeščansko Celje na prelomu iz 19. v 20. stoletje neznansko omejevalo. Želja po učenju tujih jezikov se ji je zdela smotrna pot v svet. V duhu tistega časa je bila Alma dvojezična, govorila je namreč nemško in slovensko. »Prvi« tuji jezik je postala francoščina, ki se jo je začela učiti že pri desetih letih. Hkrati se je naučila tudi angleščine. Z mamo sta začeli potovati po Evropi, kjer je mlada Alma dobila še večje zanimanje za tuje jezike in potovanja. Po vrnitvi v Celje se je začela učiti še italijansko. Hrepenela je po svobodi, ki so jo ponujale tuje dežele. Leta 1908 pri svojih devetnajstih je sama odpotovala v London. Z oglasi je iskala zaposlitev kot prevajalka in to po težavni poti tudi postala. Delo je našla v londoski City School of Languages. V »londonskem« obdobju je prišla v kontakt s številnimi drugimi narodnostmi, ki so jo vse bolj zanimale. Tako se je naučila govoriti švedsko. Njen japonski učenec Nabuji G. jo je prvič navdušil nad azijskimi kulturami. Sledilo je učenje japonščine, španščine, kitajščine, sanskrta, norveščine, danščine in ruščine. Leta 1914 je na londonski ustanovi Royal Society of Arts uspešno opravila vse izpite iz tujih jezikov. To ji je še dodatno okrepilo samozavest.

Ko se je začela 1. svetovna vojna je Alma v Londonu postala nezaželena in se zato za nekaj časa preselila na Norveško, nato pa se je vrnila v rodno Celje. V Celju se je preživljala kot učiteljica tujih jezikov in tako varčevala denar za potovanje. Njen pustolovski duh pa je v Celju ni pustil dolgo. Odpotovala je 24. novembra 1919. Čeprav ni bila prva ženska, ki je prepotovala svet je bilo njeno življenje nadvse razburljivo. Prvi cilj je bila Japonska, vendar zaradi pomanjkanja denarja tja sprva ni prišla. Odpravila se je v Peru. Na ladji je spoznala številne zanimive ljudi, ki so jo navdušili za botaniko in druge znanstvene vede. V Peruju se je spoznala s kulturo Inkov, vmes pa je potovala po številnih državah Latinske Amerike, nato pa se je za nekaj časa ustalila v Panami. Obiskala je še Kostariko, Nikaragvo, El Salvador, Gvatemalo in Mehiko ter kasneje San Francisco v ZDA. Iz San Francisca je pot nadaljevala na Havajih, kjer je ostala več kot pol leta. Nato pa je končno odpotovala na Japonsko. Tam je preživela eno leto in vodila jezikovne tečaje na tokijski univerzi Meji. Službovala je tudi na nemškem veleposlaništvu. Ker je zaslužila dovolj denarja si je kupila fotoaparat. Japonska je Almo popolnoma prevzela. Japonska kultura, narava in ljudje so se ji zdeli naravnost čudoviti. Pot je nato nadaljevala v Korejo, na Kitajsko in Tajvan. Med svojimi potovanji je slikala akvarele rastlin ter fotografirala, kar je njena izjemna zapuščina. Potovanje po jugovzhodni Aziji je nadaljevala po Filipinih in Indoneziji. Nato se je odpravila v Avstralijo, na Novo Zelandijo in Fidži. Tihomorski otoki so kljub naravnim lepotam za Almo predstavljali težavo, saj je bilo priložnosti za zaslužek malo. Na Salamonovih otokih je hudo zbolela za malarijo. Po preboleli bolezni je obiskala Papuo Novo Gvinejo in številne indonezijske otoke. Svoje potovanje je nato nadaljevala v Singapurju, Tajski, Maleziji, Mjanmaru, Indiji in Pakistanu. Na poti nazaj v Evropo je obiskala še Jemen, Eritrejo, Sudan in Egipt ter se leta 1927 vrnila v Celje.

Po vrnitvi v Celje je postala splošno poznana. Njena zbirka, pričevanja in zapisi so zbujali številna zanimanja. Izdala je kar dvaindvajset knjig v številnih državah. V času druge svetovne vojne se je pridružila partizanskemu gibanju, leta 1950 pa je v Celju umrla.

Gre za izjemo žensko, ki je vse stereotipe tistega časa ovrgla in se sama odpravila v svet. Za takšno početje je bil potreben ogromen pogum in vedoželjnost. Prav je, da so zgodbe o takšnih ljudeh poznane, saj vsem vlivajo pogum in nas opominjajo, da so prepreke zgolj v nas samih!

Avtor: Vid Tilia
Fotografija:
Adolf Perissich – https://www.pokmuz-ce.si/stalne/alma-m-karlin-poti; licenca: Javna last;
URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=54505199

Klišejeva dobrodelna štrikalnica

V letu 2021 Klišejeva štrikalnica kar z domačega kavča!? Drži. In to še ni vse, poleg tega je letošnja štrikalnica povsem brezplačna in še dobrodelna.

Kako sodeluješ? Na sledeči povezavi, https://forms.gle/G8LvxzALGgaQo3uJ9, lahko naročiš svoj paket: NAREDI SAM, ki vsebuje second hand volno, pletilke, zraven pa prejmeš še QR kodo s katero dostopaš do video tutorialov.

To je to. Potem pa veselo pleteš in če želiš, lahko izdelek vrneš na dobrodelno licitacijo. To smo poimenovali kar dobrodelni maraton v pletenju volnenih izdelkov. V ta namen smo v projekt povabili Dom Tisje in Društvo Univerza za tretjo življenjsko obdobje Litija ter Šmartno. Zakaj njih? Preprosto zato, ker so zakladnica neprecenljivih ročnih spretnosti in želimo si, da to znanje v čim večji meri osvojimo tudi mlajše generacije. Hkrati želimo poskrbeti za rdečo nit projekta, ki je medgeneracijsko povezovanje in predajanje znanja o ročnih spretnostih na mlajše. Letos želimo dati večji poudarek na trajnostni razvoj, zato bodo izdelki v večini pleteni s second hand volno, ki jo bo priskrbela Stara šola Litija.

Ko bodo izdelki končani, bodo romali na licitacijo. Na Klišejevi uradni facebook strani, pod rubriko licitacije, bodo objavljeni vsi izdelki, ki bodo do konca januarja prispeli na sedež kluba. Če boš želel, bo med njimi tudi tvoj izdelek. Vendar le pohiti s prijavo paketa.Vsa zbrana sredstva bodo namenjena stanovalcem, ki si težko plačujejo oskrbo v domu Tisje.

Naroči si svoj naredi sam paket tukaj Skupaj zmoremo več, hvala, ker pleteš z nami to čudovito zgodbo.

Letos v sodelovanju s čudovitimi in srčnimi pletilkami iz Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno, Društva upokojencev Litija, Sveta za medgeneracijsko sodelovanje Občine Litija in seveda našimi učiteljicami iz Doma Tisje.

Delavnica je del aktivnosti projekta Litijski inkubator za skupnost in trajnost #LIST, katerega financira Ministrstvo za javno upravo.

Kreativnost online

Kaj lahko storiš, ko ne moreš nikamor in si želiš še vedno kreativno izražati, ob enem pa s svojimi izdelki osrečiti druge? Prijaviš se na kreativno delavnico seveda!

Klišejevci smo 14. decembra izvedli delavnico izdelovanja prazničnih voščilnic, preko platforme Zoom saj smo v letošnjem letu še posebej spoznali kako pomembne so majhne pozornosti – lepe misli, topli pogledi, spodbude, izkazovanje ljubezni. In ker smo se morali odreči objemom, dotikom in druženjem je še bolj pomembno, da svojo hvaležnost, medsebojno povezanost in ljubezen izkažemo na druge načine. Eden od mnogih načinov je doma izdelano voščilo. 

Vsi zainteresirani so se nam prijavili preko Google obrazca, kjer so nam zaupali svoj domač naslov, na katerega smo jim poslali paketek materiala za ustvarjanje.

V paketek smo strpali le stvari ki smo jih lahko našli v naši pisarni – od papirja, do raznih kreativnih materialov iz prejšnjih akcij ter kakšen kos netipičnega materiala – stari letaki, publikacije, plakati saj smo se držali načela recikliranja in ponovne uporabe (upcycling) in s tem zmanjšali količino odpadnega materiala na klubu.

Na Zoom srečanju smo se neizmerno zabavali, delili svoje ideje ter skupaj ustvarjali ob zvokih praznične glasbe in čeprav smo se imeli zelo lepo upamo, da bomo lahko kmalu spet izvajali program in ustvarjanja v našem klubskem prostoru.

Delavnica je del aktivnosti projekta Litijski inkubator za skupnost in trajnost #LIST, katerega financira Ministrstvo za javno upravo.

Pusti nam žareti ali kdo je ugasnil luč?

Domine padajo. V teh časih ni nihče varen. Razen če po slučaju padeš v demografsko skupino, ki prinese dovolj glasov. Tako pač je, ko nisi več državljan. Ko nisi več človek. Ko postaneš en bit informacij: za ali proti. Mladi (odpustite mi, ker govorim kar splošno) nikoli nismo bili (dovolj) proti. Pravzaprav smo zelo pogosto kritizirani, da se »zadnja leta zdi, da je ost organizirane študentske kritike povsem zamrla.[1]« Karkoli to sploh pomeni. Pravzaprav s(m)o do sedaj ploskali[2] in bili presrečni, saj lahko z 150 € preživimo več kot pol leta. Novembra pa je vlada z ZIPRS2122 omejila tudi študentsko dejavnost. » … Skupna višina izplačanih sredstev v posameznem letu ne sme presegati skupne višine sredstev, ki je bila na podlagi tega odstavka izplačana v letu 2020[3].« A razumete, kaj to pomeni? To pomeni, da bomo študentski klubi z dohodki za vekomaj obtičali v letu 2020. V strašnem, kriznem, najčimprejmine letu. Zapirali (še) ne bomo, upadu prihodkov se bomo pač prilagodili. Projekt, dva, deset manj. A s takimi odločitvami, kot jih trenutno sprejema vlada, naše delovanje počasi, a zanesljivo ugaša.

A tega, na kak način se stvari odvijajo, ne bomo pozabili. Brez pogovorov, brez premislekov. Nobenih posvetov. Tudi tega, da se vsepovprek potrjuje zakonodajo, ki nima nič z reševanjem trenutne zdravstvene in gospodarske krize, temveč pomeni dolgoročno slabšanje socialnega položaja mladih in celo poskusov rušitve kakovosti visokega šolstva[4]. Tudi tega ne bomo pozabili.

Pusti nam žareti je nek poskus, da javnost opomnimo, da nismo samoumevni. Če razumeš, kaj za lokalno mladino pomeni imeti aktiven študentski klub, lahko izraziš podporo. To lahko storiš na povezavi: https://skis-zveza.si/podpora-studentskim-klubom/

Študentski klubi proračunsko ostajamo torej v letu 2020. Čeprav nekateri menijo, da je za večino prebivalstva prispevek k preživetju tega kriznega leta ležanje na kavču in gledanje televizije[5], pa tega študentje ne bomo počeli. Klub litijskih in šmarskih študentov bo delal naprej, izobraževal, usposabljal, da, tudi zabaval. Vse, kar smo dobrega za lokalno mladino delali do sedaj. Samo še bolj srčno. 

Avtorica prispevka: Danijela Sitar. Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno organizacije. Vsi podatki so zgolj informativne narave.


[1] Matevž Polajnar, Nina Manfreda: Kam sta izginila študentski upor in kritičnost? Val202.rtv.si 30. 6. 2020.

[2] Luka Perš: Predsednik Študentske organizacije: ‘Vlada Republike Slovenije edina vlada na svetu, ki je z enkratno pomočjo pomagala študentom’. Nova24tv.si. 7. 7. 2020

[3] 85. člen Zakona o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122) z dne 18. 11. 2020.

[4] Urša Vrečar, Urša Zupan. Ministrstvo o predlogu za izenačitev vpisnih pogojev: Zaradi odklonilnega mnenja ne bomo vztrajali. 24ur.com. 11. 11. 2020.

[5] N.š. Janša: Za večino preživljanje epidemije pomeni ležanje na kavču in gledanje televizije. Zurnal24.si 19. 11. 2020

Prva pomoč za jezik

V soboto, 12. 12. 2020, smo se zbrali na online jezikovnem večeru Prva pomoč za jezik, kjer smo predelali digitalna orodja, ki nam lahko pomagajo pri vsakodnevnih jezikovnih zagatah, kot so Fran, Sloleks, Terminologišče, SPiPP, Gos, Gigafida in ostala. Preverili smo, kateri slovarji so na spletu, kako si lahko pomagamo s korpusi in ostalimi jezikovnimi portali. Malo pa smo še poklepetali o pomenu digitalizacije, ki dela informacije (hitro) dostopne, a ravno zaradi velikega števila informacij, te še toliko bolj potrebujejo ustrezno vrednotenje in kritično presojo. Na koncu smo se spoprijeli še v zabavnem Kahoot kvizu … če pa česa nismo znali, se nismo preveč obremenjevali, saj zdaj znamo poiskati odgovore na jezikovne dileme!