Kako in zakaj težiti županom, ministrom …

Pester teden je ekipo Klišeja spomnil, da je študentski klub v prvi vrsti zagovornik študentov in mladih v lokalni skupnosti ter šele nato (ampak prav toliko in mogoče ravno zaradi tega) društvo, ki poskrbi za prosti čas, zabavo, kulturo, šport …

Okrogla miza o vplivu študentskih klubov na lokalno politiko. Foto: Groš.

V četrtek, 23. 9. 2021 je Zveza Škis v prostorih Študentskega kluba Groš v Grosuplju organizirala delavnico, ki se je v drugem delu prelevila v okroglo mizo. S pomenljivim naslovom Vpliv študentskih klubov na lokalno politiko smo najprej spoznali teoretične osnove, nato pa se vključili v debato z Miho Zupančičem, predsednikom Mladinskega sveta Slovenije in Markom Pritržnikom, vodjo urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje. Svojo izkušnjo smo dodali Klišejevci, na okrogli mizi je sodelovala tudi naša predsednica Danijela Sitar, ki je predstavila naš prispevek pri pisanju Odloka za mlade Občine Litija (ja, tudi Litija ga sedaj ima!), kjer je prvič v Sloveniji pravno-formalno opredeljena Študentska organizacija lokalne skupnost in o tem, kako smo uspeli v Litijo pripeljati kino.

Čez vikend nas je čakala prijetno-naporna naloga – letni motivacijski vikend aktivnih članov, kjer smo tokrat izvedli delavnico o splošnem poznavanju študentskega organiziranja, o kariernih sidrih in poznavanju lastne vloge v ekipi ter možganski nevihti idej.

Posvet z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom. Foto: Erika Horvat.

V torek, 28. 9. 2021, pa smo sodelovali še na debati z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom, mimogrede tudi bivšim Klišejevcem, kakor je sam z veseljem povedal, predvsem o profesionalizaciji, potrebah in problemih nevladnih organizacij. Klišejevci smo namreč preko projekta Litijski inkubator za skupnost in trajnost in ob podpori MJU uspeli profesionalizirati eno delovno mesto od 47 v zasavski regiji.

In če hitro strnemo par misli tega tedna: včasih je dobro sodelovati na kakšni okrogli mizi, da sam sebe spomniš, kaj si že dosegel in kaj vse se še da, kako je stik z mladino možen le na terenu, kako smo dijaki in študentje tako raznolika skupnost, da je nemogoče trditi, da zagovarjamo potrebe vseh – a  nam ne preostane drugega, kot da se trudimo in vztrajamo vsaj pri približku tega – in težimo županom, ministrom … ter odpiramo (in zahtevamo!) prepotreben odprt, konstruktiven dialog. Odgovor na vprašanje v naslovu je torej preprost: vztrajno in ker je to naša naloga.