28.2 C
Litija
09/08/2020

Uradne ure potekajo po poletnem urniku

Poletni delovni čas letos velja za junij, julij in avgust.

Letos zaradi nenavadnih razmer, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, začenjamo s poletno sezono uradnih ur mesec prej kot običajno. Poletni delovni čas letos torej velja JUNIJA, JULIJA IN AVGUSTA, odprti bomo ob sredah, 16.00-20.00.  

Tvoje gradivo za print sprejemamo na klub.klise@gmail.com, ga natisnemo, ti pa ga prideš iskat, zato da se v naših prostorih zadržuje čim ljudi. Do preklica veljajo vsi ukrepi preventivne zaščite.

V primeru, da imaš kako nujnost, pa nam napiši mail / pokliči na 01-8983-307 (sedež kluba) / 051-685-722 (predsednica).  

Študentske poslastice: Jajčevci po italijansko

Potrebujemo:

  • 1 jajčevec, narezan na 1 cm debele rezine
  • suho mozzarello, 2 rezine za 1 kos jajčevca
  • paradižnikovo omako (mali tetrapak)
  • 1 žlička sladkorja za omako
  • 2 stroka česna za omako, sesekljana
  • 2 lista bazilike za omako narezana na trakce
  • moko, jajce ter drobtine za paniranje jajčevcev

Rezine jajčevcev posolimo in pustimo stati 10 minut. Po pretečenem času s servetom obrišemo jajčevce in jih pripravimo na paniranje. Najprej jih pomočimo v moko, nato v stepeno jajce in na koncu še v drobtine. Odstavimo na stran.Česen v ponvi rahlo prepražimo, da zadiši in mu dodamo paradižnikovo omako, sladkor ter baziliko. Pokuhamo, da se okusi povežejo. Medtem v nizki ponvi ocvremo jajčevce in jih odložimo na papirnate servete, ki vpijejo odvečno olje. V ognjevarno posodo naložimo sloj paradižnikove omake, nanjo položimo jajčevce in na vrhu mozzarello. Pečemo na 180°C dokler se sir ne stopi. 

Alternativno lahko recept naredite z na žaru pečenimi jajčevci. Dober tek! 

Ali ste vedeli?

  • Izvir jajčevcev ni točno znan. Predpostavljamo, da zvira iz Indije, kjer še vedno raste v divjini, ali v Afriki. Prvi znani pisni zapis o rastlini najdemo v Qimin Yaoshu, starodavnem kitajskem kmetijskem traktatu, končanem leta 544.

Avtorica in fotografija: Erika Horvat

RUN4FUN

Pred časom je na Klišeju začela delovati tekaška skupina RUN4FUN. Korona nam je sicer preprečila načrte, kakor marsikomu, a smo zopet nazaj v pogonu!

Tekači RUN4FUN

Namen tekaške skupine je predvsem medsebojna spodbuda, deljenje znanja in motivacijskih mislih ter seveda, ker je v družbi vse lepše, tudi druženje. Smo tekači začetniki, ki si želimo na zdrav način preživeti prosti čas. Ko se bomo opogumili, bomo medse povabili tudi trenerja, ki se nam bo pridružil vsake toliko časa in z nami izvedel strokovno podkovan trening. Kakor že ime pove, želimo razbiti stereotip teka o težaški in za redke posameznike rezervirani športni aktivnosti in na zabaven način približati tek mladim v lokalni skupnosti.

Se nam želiš pridružiti? Prilagajamo se vsem kondicijskim nivojem, tečemo občasno v Litiji (trasa Litijskega teka), na Bogenšperku, v Jablanici ali pa po navdihu in tako raziskujemo okoliške kraje. Dobivamo se ob ponedeljkih, sredah in petkih, običajno okrog 19.00. Upoštevamo napotke NIJZ glede športnih aktivnostih na prostem.

Če si za akcijo, nam napiši v zasebno sporočilo na Facebooku/na klub.klise@gmail.com in dodamo te v pogovor, kjer poteka vsa debata o točnih terminih in lokacijah. Udeležba, tudi strokovnih treningov, je brezplačna, prav tako bo za redne tekače sofinancirana udeležba katere od organiziranih tekaških prireditev, katere točno, pa odvisno od dogovora.

Projekt je deloma financiran s strani Občina Litija preko Razpisa za šport.

Študentske poslastice: Jogurtovo testo za pico

Potrebujemo:

  • 1 navadni jogurt
  • 1,25 dl mleka
  • 1 jajce
  • 0,5 kg moke
  • 1 zravnana žlica soli
  • 1 vrečka suhega kvasa

Mokre sestavine (jogurt, mleko, jajce) damo v posodo ter jim dodamo sol. Temeljito premešamo. V drugi, večji posodi zmešamo moko in kvas. Mokre sestavine dodamo suhim ter ponovno temeljito premešamo dokler ne nastane kepa, katero nato na hitro pregnetemo. Testo naoljimo ter ga damo v tako veliko posodo, da testo ne sega višje od polovice. Najboljša posoda je takšna, ki ima neprodušen pokrov. V kolikor nimamo takšne, jo pokrijemo s folijo. Testo nato vzhajamo v hladilniku minimalno 12 ur. Testo z dnevi pridobi na okusu in volumnu, zato vsak dan pokrov oziroma folijo dvignemo, da ven spustimo hlape kvasa. Testo lahko v hladilniku hranimo do 5 dni. Pozor! Dlje, ko ga bomo hranili v hladilniku, bolj bo imelo vonj po fermentaciji, podobno pivu.  

Ko si zaželimo pice, odtrgamo testo in ga z naoljenimi rokami oblikujemo. Poljubno ga obložimo ter pečemo na zelo visoki temperaturi, 275°C, 12-15 minut. Jogurtovo testo je najbolj primerno za tanke pice. Dober tek!

Ali ste vedeli?

  • Živila, podobna pizzi, se izdelujejo že od časa neolitika. Zapisi o dodajanju sestavin kruhu, da bi bil bolj okusen, najdemo skozi starodavno zgodovino. V 6. stoletju pred našim štetjem so perzijski vojaki pekli ploščate hlebe s sirom in datlji na vrhu svojih bojnih ščitov, stari Grki pa so kruh dopolnjevali z olji, zelišči in sirom.

Avtorica: Erika Horvat

Fotografija: Image by Igor Ovsyannykov from Pixabay

Komentar Urbinske Venere; čaščenje erotičnega ali uveljavljanje moške volje nad žensko svobodo?

Vse, česar se bom dotaknila v tem prispevku, je zgolj in samo moje razmišljanje, in v nobenem primeru splošna, dokazana resnica. Pri ikonografskih (vsebinskih) analizah slikarskih umetnin se vedno pojavijo različne teorije, ki jih lahko ovržejo nova odkritja, teorije si lahko nasprotujejo, in v resnici nikoli ne bomo mogli vedeti, kaj se je pletlo v glavah umetnikov in naročnikov, ko so načrtovali vsebino umetniških del, lahko le poskušamo in upamo, da smo se približali bistvu umetnine. Pa vendar, ponujam svoj pogled na enega izmed najlepših aktov v zgodovini slikarstva; Urbinsko Venero. Za analizo se bom poslužila predvsem feminističnega pristopa, saj menim, da so vsebina slike in zgodovinske okoliščine nastanka odsevajo pravila in zahteve, ki so se jih ženske 16. stoletja (in pa tudi prej in kasneje) morale držati. Ta pravila se ponekod po svetu upoštevajo še danes, sama pa menim, da jih moramo kritično presojati in po potrebi prilagajati ženski svobodi.  

Skozi ikonografijo odkrivamo simbole in alegorije, skrite in odkrite pomene slike in se skušamo vživeti v njen čas nastanka in njeno aktualnost. Kaj nam sporoča Urbinska Venera, nas vabi naj uživamo v njeni telesnosti in čutnosti, ali pa se za podobo zapeljive ženske skriva še kak drugačen pomen?  

Opis in ikonografska analiza: Upodobljena je ženska, čutna in senzualna v svoji goloti in ranljivosti, ki čaka na ljubimca. Njen pogled je usmerjen v gledalca, ki ga vabi, naj zaužije njeno goloto, ki je v kontrastu z temno steno v ozadju. Interpretiramo jo kot Venero, rimsko boginjo ljubezni, lepote in plodnosti. V rokah drži rdečo rožo; simbol ljubezni, bela rjuha pa simbolizira njeno čistost. Na rjuhi je naslikan speči psiček. Psi imajo na slikah tistega časa različne simbolne pomene, lahko so simboli pohote in nečistosti, ali pa zvestobe, odvisno od konteksta slike in ostalih simbolov. V tem primeru psiček spi, kar nakazuje na zakonsko zvestobo. V ozadju vidimo mlajšo žensko, ki brska po skrinji in starejšo služkinjo, ki jo nadzoruje. Po eni izmed interpretacij je to simbol materinstva. Skrinje, po katerih brska mlado dekle, so bile v tistem času tipično poročno darilo zakoncema. Ko sestavimo pomene vseh simbolov skupaj, dobimo alegorijo popolnega zakona ter idejo idealne renesančne ženske, ki je erotična, zvesta možu in skrbna mati.  

Zgodovinske okoliščine nastanka slike: Naročnik slike naj bi bil Guidobaldo II Della Rovere, vojvoda Urbina; mesta v Italiji. Naročil naj jo bi za svojo ženo, Giulio Varano, ki je bila za časa njune poroke, pet let pred sprejemom slike, stara le 10 let. Slika je bila učni model, po katerem naj bi se mlada tedaj 15.letna Guilia zgledovala pri izpolnjevanju svojih zakonskih dolžnosti, torej biti odlična ljubimka in v postelji ustreči moškemu, biti zvesta in mu roditi otroke.  

Moj razmislek:  

Urbinsko Venero mnogi opisujejo kot enega izmed najbolj erotičnih in čutnih aktov v zgodovini slikarstva, in ko gledamo podobo mlade čudovite ženske, lahko v njej vidimo čaščenje nežnosti in ženske seksualnost. A slika je hkrati tudi ideal, ki je dekletom tistega časa narekoval njihovo vlogo v družbi, vlogo zveste ubogljive žene in matere, ter seksualne zadovoljitve v postelji. Sedaj, ko vem, kaj se skriva za čudovitim aktom, pomislim na 15. letno Guilio, ki je svojo “vzornico” Venero gledala vsak dan. Sprašujem se, ali se je zavedela, da njen spol ne definira njene osebnosti, njene resnice in življenja? Ali je mislila, da jo zahteve po popolni ženi omejujejo, ali pa je bila zanjo motivacija, da je bila zvesta svojemu možu in edinemu načinu življenja, ki ga je poznala, se vsak dan zbudila s pogledom na sliko, in si v mislih dejala: “To moram biti za svojega moža, vse bom storila, da mu ustrežem, bila bom najboljša žena, kar jih je!” 

 Je bila morda upornica, ki ni želela imeti spolnih odnosov z svojim možem, ga ni ubogala, bila samosvoja in se ni želela ukloniti patriarhalnemu okolju? Je morda Guidobald ravno zaradi tega naročil to sliko, ker ni želela opravljati zakonskih dolžnosti? Pri občudovanju vrhunskih umetniških del pogosto pozabimo, da se za njimi skrivajo vrednote, pravila in omejitve družbe, v kateri so nastala. Ženska na sliki je moška predstava o popolni ženski, naročnik in slikar sta bila moška, končna prejemnica pa mlado dekle, ki je potrebovalo opomin na njeno družbeno vlogo. Koliko mladih deklet tistega časa ni imelo druge vzornice, kot erotične in zapeljive Venere,, in so doživljale stisko, ko niso bile zmožne dosegati njenih idealnih vrlin?  Ali je sploh prav, da sodim takratne razmere, takratni način življenja? In kako lahko sploh vem, da so ženske čutile družbeni pritisk, da morajo ugajati moškim? Vse to so vprašanja, ki si jih zastavljam, a na njih ne dobim odgovora. 

Dejstvo pa ostaja, da so bile ženske, tudi najmočnejše in na najvišjih položajih še vedno podrejene moškemu. Svobodna ženska je razen redkih izjem koncept modernega časa, in včasih kar pozabim, kako malo časa je minilo, odkar imamo volilno pravico, odkar se lahko odločamo, da ne bomo rodile otrok, skrbele za hišo in nenazadnje, s kom bomo seksale? Koliko časa je moje telo zares moje, in ali dandanes res ne čutimo podobnega pritiska, kot ga je morda čutila Guila Varano?  

Namen članka ni, da bi v kakršnem koli smislu želela vzbuditi krivdo v moških, jih označiti za agresivne in metati vsega v isti koš. Veliko je bilo moških, ki so ženske spoštovali, in nikoli se ne bomo mogli v zgodovinska obdobja vživeti v tolikšni meri, da bi v celoti razumeli delovanje takratnih družb. Poleg tega na položaj ženske vpliva celotna družba, med drugim tudi ženske same. Želim le opozoriti, da smo redka izjema v zgodovini (in še to le v nekaterih delih sveta), kjer se ženske lahko odločamo, s kom bomo imele spolne odnose, koliko otrok hočemo in da lahko izražamo to, kar čutimo in mislimo. Svobodna družba je dragulj, ki se ga velikokrat ne zavedamo. Idealne razmere  ne obstajajo, a pomembno je, da stremimo k svobodnejšem in pristnejšim bivanju, kjer smo vsi lahko le-ljudje.

Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno organizacije ali uredništva. Vsi podatki so zgolj informativne narave.

Avtorica: Zala Zupan
Fotografija in viri: Le Gallerie degli Uffizi

Študentske poslastice: Jogurtove miške

Potrebujemo:

  • 1 navaden jogurt
  • 2 jogurtova lončka moke
  • 2 jajci
  • 2 žlici sladkorja
  • 1/2 pecilnega praška
  • žlička ruma
  • malo naribane lupine limone

Z mešalnikom zmešamo sladkor in jajci. Dodamo ostale sestavine in dobro premešamo. Maso zajamemo z malo žličko in jo potopimo v vroče olje. Tako se masa sama zvrne iz žličke. Cvremo 3 do 5 minut oziroma do zlato-rjave barve. Miške se v vročem olju, ko so na eni strani že zapečene, same obrnejo in pokažejo zapečeni del.
Namig: Temperaturo olja preverimo tako da ročaj lesene kuhalnice potopimo v olje. Če se ob kuhalnici naredijo mehurčki je olje dovolj segreto. Dober tek!

 Ali ste vedeli?
Kvašene miške, uštipci, frittelle ali fritole so beneški krofi, ki jih strežejo samo v času karnevala. Njihov izvor je mogoče izslediti v leto 600. Vir:Wikipedija

Avtorica in slika: Erika Horvat

Študentske poslastice: Sendvič z omleto

Potrebujemo:

  • žemlje, kajzerice ali bageto
  • 2 jajci, stepeni
  • 1 manjšo čebulo, sesekljano
  • šop peteršilja, sesekljan
  • sol

Čebulo na nizki temperaturi z malo olja pražimo dokler ne postekleni in se zmehča. Rahlo solimo. Pazimo, da ne karamelizira torej da postane zlato-rjave barve saj ima tako premočan okus za omleto. Dodamo jajca, sol, peteršilj ter v ponvi premešamo. Ponev pokrijemo ter na nizki temperaturi pečemo, dokler se jajca ne zakrknejo. 
Še vročo omleto razrežemo in postrežemo v senviču. Omleto lahko spravimo v neprodušni posodi v hladilniku saj je prav tako dobra tudi naslednji dan.
Pa dober tek!

 Ali ste vedeli?

  • Za omlete velja, da izvirajo iz antične Perzije. Vir: Wikipedija
  • Francoska beseda omleta je prišla v uporabo sredi 16. stoletja Vir: Wikipedija

Avtorica in fotografija: Erika Horvat

KLIŠEJEVA FOTOKOPIRNICA

Ker se približuje izpitno obdobje, tebi pa gotovo manjka kup gradiva, ki ga želiš natisniti, ti Kliše sedaj ponuja to možnost, saj razmere in zato vlada dovoljuje fotokopirniške dejavnosti.

Kaj moraš storiti?

Datoteko nam pošlji na mail: klub.klise@gmail.com (ne pozabi nam sporočiti: število strani/stran, črnobelo/barvno, obojestransko/enostransko). Lahko ti uredimo tudi vezavo.

Ko bo gradivo pripravljeno, ti bomo po mailu to sporočili, ti pa lahko prideš prevzet in poravnat račun vsako SREDO 16.00-18.00.

Ob prihodu v Kliše se drži vseh splošnih navodil NIJZ-ja in zdrave logike ter:
1.) Prihajaj po gradivo samo, če si zdrav/zdrava!
2.) Ob vstopu v prostor je obvezno nošenje maske in razkuževanje rok.
3.) Mi bomo poskrbeli za čistočo in prezračenost prostora.
4.) Vsi si redno umivamo roke z milom in vodo.
5.) Več info: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/knjigarne_papirnice.pdf

Če imaš kaj nujnega, smo dosegljivi: 051-685-722 / 01-8983-307 in po mailu.

Počasi se bo tudi delovanje Klišeja vrnilo v ustaljene tirnice, a postopoma in le v okvirih dovoljenih aktivnosti. Zaenkrat ostale dejavnosti uradnih ur še niso na voljo, ponujamo izključno fotokopiranje.

Če naš pogrešaš, pa nam sledi na Instagramu in Facebooku @klise.klub.si!

Študentske poslastice: Mehiška lazanja

Potrebujemo:

  • 1 mala pločevinka rdečega fižola, odcejenega
  • 1 mala pločevinka koruze, odcejene
  • 1 majhna rdeča paprika, nasekljana
  • za palec velik kos zelenega dela pora, nasekljan
  • 1 majhen kozarec Natureta omake z zelenjavo
  • koruzne tortilje
  • 50 g sira cheddar, naribanega
  • po želji: sesekljan jalapeno 

Priloge:
– kisla smetana (obvezno)
– po želji: načo sir

Vse sestavine v večji posodi zmešamo skupaj. V posodi, ki je primerna za uporabo v pečici sestavimo lazanjo. Začnemo s plastjo omake, nato izmenično nalagamo tortilje in omako dokler ne napolnimo posode do približno 1 cm pod robom. Zgornja plast naj bo tortilja, posuta s sirom.
Pečemo v pečici na 150°C, da se sestavine pogrejejo in da se sir zlato-rjavo zapeče. Po tem, ko odstranimo iz pečice pustimo stati 5 minut šele nato razrežemo in postrežemo. Le tako lazanja ohrani strukturo. Postrežemo s kislo smetano in po želji z načo sirom.
Pa dober tek!

Ali ste vedeli?
Fuzijska kuhinja je hkrati ena najnovejših in najstarejših trendov v kuhanju. Nekaj nasvetov kako dosežemo fuzijo v kuhinji:
1) tradicionalnim jedem dodamo nenavadne začimbe;
2) zamenjamo običajne sestavine za bolj eksotične (na primer namesto jabolka – mango ali ananas);
3) evropske jedi združimo z orientalskimi omakami;
4) recepte prilagodimo z lokalnimi sestavinami.

Avtorica in fotografija: Erika Horvat

Klišblog: Prazne ulice

Prispevek je bil napisan v stanovanju, ki se nahaja v bližini središča mesta. Mestni prostor je navadno v toplejših delih leta še posebej poln življenja, toda pogled skozi okno prikazuje popolnoma drugačno sliko. Glavna prometnica je deležna povsem umirjenega prometa tudi v času konice, površine okoli izobraževalnih ustanov so prazne. Ulico občasno prečkajo posamezniki ali manjše skupine ljudi, med seboj oddaljeni na razdalji, ki jo priporočata domača in svetovna zdravstvena stroka. Zaradi edinstvenih razmer, ki so posledica izbruha epidemije do sedaj človeštvu neznanega virusa, se je predvsem življenje na javnih površinah precej ustavilo.

Prazne ulice, trge, ploščadi, lokale in druge javne površine pa lahko najdemo tudi izven izrednih razmer kot so epidemije. Bolj pogosto se pojavljajo v manjših oblikah- zapuščene in opuščene stavbe in manjša naselja ali dotrajani in zastareli infrastrukturni objekti. Obstaja pa vrsta trajno zapuščenih, močno urbaniziranih območjih višjih ali visokih kapacitet, ki so že vrsto let brez stalnih prebivalcev. Razlogi za njihovo degradacijo so številni, v nadaljevanju bom s primeri predstavil tri območja, ki so bila zapuščena zaradi vpliva družbenih, političnih, naravnih in naravnih razmer ali kombinacije le-teh.

Pripyat, Ukrajina (Evropa). Leto ustanovitve: 1970. Maksimalno število prebivalcev: 50 000. 

Pričel bom z verjetno enim izmed svetovno najbolj poznanih in odmevnih zapuščenih krajev, ki je večino svojih prebivalcev izgubilo v manj kot tednu dni. Mesto Pripyat je ukrajinsko mesto, ki je locirano blizu meje z Belorusijo. Ustanovljeno je bilo leta 1970 za delavce, zaposlene v bližnji jedrski elektrarni Chernobyl. Mesto je prebivalcem nudilo vso potrebno infrastrukturo in storitve za udobno življenje- stanovanja, napredno bolnišnico, osnovne šole, trgovine, telovadnico ipd. Leta 1986 je med testiranjem na enem izmed reaktorjev prišlo do nesreče, ki je v okolico izpustila enormne količine nevarnega sevanja in je botrovala k izselitvi vseh prebivalcev v radiju 30 kilometrov od kraja nesreče. Pripyat je bilo kot mesto, ki se nahaja najbližje reaktorju tudi najprej izseljeno, v njem so ostali zgolj ljudje, ki so se ukvarjali z analizo in sanacijo nesreče ter redki vztrajni civilisti, ki so se izselitvi odrekli.

Nekoč mlado mesto polno energije je danes polno divjih živali, ki jim odsotnost človeške dejavnosti omogoča nemoteno življenje. Pripyat je postalo mesto duhov zaradi usodne človeške napake, ki je okolico spremenilo v neprimerno za življenje ljudi za več stoletij. Mesto je sicer dostopno organiziranim turističnim skupinam.

Bodie, Kalifornija (ZDA). Leto ustanovitve: 1859. Maksimalno število prebivalcev: 5000-7000

Drugo prazno mesto se nahaja v Kaliforniji. Korenine mesta segajo v obdobje zlate mrzlice. Leta 1859 so na območju današnjega opuščenega mesta odkrili zlato in s tem začrtali nadaljnji potek razvoja mesta. V naslednjih tridesetih letih se je iz manjšega taborišča razvilo naselje z 2000 zgradbami in 5000-7000 prebivalci. Prvim naseljencem- zlatokopcem so se pridružile njihove družine, zaradi potreb novih prebivalcev so se razvile potrebe po dodatnih storitvah. Mesto je imelo šolo, banko,  cerkev, številne gostilne, začasna prenočišča, bencinsko črpalko in ostale storitve, ki so potrebne za lagodno življenje.

Prvi izpad populacije se je zgodil leta 1880 z odhodom delavcev v kraje z donosnejšimi rudniki. Kljub vzpostavitvi železniške proge in pridobitve elektrike je število prebivalcev vztrajno padalo, leta 1910 je  mesto štelo zgolj 698 prebivalcev. Dodatno je mesto v naslednjih letih prizadel še požar in nadaljnje odseljevanje delavcev, zadnji rudnik je svoja vrata zaprl leta 1942. Dvajset let kasneje je mesto pridobilo nacionalni pomen kar je preprečilo totalen propad mesta. Danes so ostanki naselja (ohranilo se je 110 stavb) del nacionalnega parka v obliki muzeja na prostem.

Mesto je obstajalo zaradi ekonomskega potenciala, ki so ga predstavljali rudniki. Ko je bil potencial do konca izčrpan je bilo mesto obsojeno na propad saj je ostalo brez glavnega vira dohodkov. Dodatno je k degradaciji pripomogla tudi oddaljena lega in visoka nadmorska višina, ki je prinesla dolge in hude zime. Po svetu obstajajo številna rudarska naselja, ki so po zaprtju rudnikov ostala brez delavcev in dohodkov. Nekatera so bila uspešno preobražena v turistično/ pustolovske atrakcije, številna so prepuščena propadu.

Burj Al Babas, Turčija (ZDA). Leto ustanovitve: 2014. Maksimalno število prebivalcev: 0.

Burj Al Babas je zapuščeno luksuzno stanovanjsko naselje katerega gradnja se je pričela leta 2014. Nahaja se sredi manj poseljene pokrajine med Ankaro in Instanbulom. Privatno podjetje je z gradnjo stanovanjskega kompleksa pričelo leta 2014, leta 2019 pa je zaradi bankrota gradnjo ustavilo. Vile so na zunaj stilsko posnemale izgled francoskih gradov, načrtovan je bil poenoten izgled vseh vil. Poleg stanovanjskih zgradb je se je v središču naselja gradil zabaviščno storitveni center in turške kopeli. Trenutno je investitor v iskanju novih kupcev nedokončanih objektov s katerimi bi si pokril dolgove in nadaljeval z gradnjo.

Za razliko od prvih dveh primerov, pri zadnjem naselje še nikoli ni zaživelo. Projekt je bil ustavljen zaradi prevelikih ambicij investitorjev, ki so ostali brez ustreznih sredstev za dokončanje. Podobni nedokončani in nenaseljeni projekti so največkrat posledica nenadne izgube dohodkov oziroma sredstev investitorja, najpogosteje v obdobju finančnih kriz.

Prazne ulice so pojav, ki ni prisoten zgolj v izrednih razmerah, kjer je gibanje na javnih površinah omejeno  s strani države. Naselja, ki stalnih prebivalcev verjetno ne bodo več imela, so zapuščena zaradi kompleksnih in dostikrat prepletajočih razlogov. Med bolj pogostimi je prevelika odvisnost od gospodarske panoge (npr. rudarjenje) upad katere pomeni propad naselja. Določena naselja ostanejo nenaseljena zaradi nevarnosti naravnih nesreč- cunami v New Orleansu je trajno izselil večja stanovanjska naselja. Pojavnost zapuščenih naselij in mest je še posebej velika na območjih propadlih političnih ureditev kot sta bivša nacistična Nemčija in Sovjetska zveza. Na omenjenih naseljih se še danes najdejo neodkriti infrastrukturni objekti, ki so bili namenoma skriti pred očmi javnosti.

Tovrstni kraji so izredno zanimivi za nadaljnjo poizvedovanje ali obiska na lokaciji, saj govorijo o neuspešnih zgodbah in ambicijah, ki so se pogosto končale zaradi človeške napake.

Avtor: Marjan Gracar

Viri in fotogracije:
– https://en.wikipedia.org/wiki/Pripyat
– https://allthatsinteresting.com/burj-al-babas
-Image by RD LH from Pixabay